Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

• Varstvo pred požarom
  
  

• Varstvo pred utopitvami

Geografska lega naše države na stičišču Sredozemlja, alpskega sveta in panonske nižine, je sicer zelo ugodna, saj povezuje različne regije, narode in kulture, hkrati pa pomeni večjo potresno, poplavno, požarno ter drugo ogroženost. Zato je davek, ki ga plačujemo zaradi naravnih in drugih nesreč velik in v Sloveniji znaša povprečno na leto več kot 2 odstotka bruto družbenega proizvoda. Včasih je ta škoda še večja.

Nevarnosti naravnih nesreč so se naši predniki in oblasti, ki so jim vladale, zavedali. Zato so se že zelo zgodaj začeli organizirano bojevati z njimi. Prvi zametki požarnega varstva oz. gasilstva so se pojavili v sedemnajstem stoletju, začetki humanitarnih organizacij pa segajo v čase, ko je na območjih, kjer živimo Slovenci, vladala Avstro-Ogrska. Civilna zaščita je nastala konec šestdesetih let prejšnjega stoletja v skupni državi. Njeni snovalci v takratnem glavnem mestu so si jo zamislili kot organizacijo, ki bo skrbela za zaščito in reševanje ljudi ter njihovega imetja v vojnih razmerah. Toda kot vedno v nekdanji skupni državi je Civilna zaščita v Sloveniji razširila svoje delovanje tudi na področje varstva pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami.

Dobro operativno usposobljenost je Civilna zaščita v Sloveniji pokazala ob številnih nesrečah. Na pomoč je priskočila tudi prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je jeseni leta 2000 prizadel zemeljski plaz.

Seveda je bilo treba temu prilagoditi njeno organizacijo in tehnično opremljenost, širšo usposobljenost njenih pripadnikov, predvsem pa tesnejše sodelovanje različnih strokovnih, znanstveno-raziskovalnih in drugih ustanov. Svojo dobro operativno usposobljenost je Civilna zaščita v Sloveniji pokazala ob številnih nesrečah in seveda tudi v vojni za Slovenijo.

Podobno kot na obrambnem in drugih področjih so bile ustrezne priprave že pred razglasitvijo osamosvojitve izvedene tudi na področju Civilne zaščite za primer, če bi prišlo ob osamosvojitvi do zaostritve razmer vključno s predpostavko, da se osamosvojitev poskuša preprečiti s silo. Celotna dejavnost CZ in drugih sil, je podobno kot na drugih področjih temeljila na usmeritvah in usklajevanju koordinacijske skupine, ki je vodila obrambo države.

Vojno stanje se je za večino pripadnikov CZ končalo z odhodom zadnjega vojaka JA iz Slovenije. Veliko dela je čakalo še pirotehnike, saj so morali očistiti veliko površin, kjer so bile zakopane mine in odstraniti so morali ostanke spopadov iz leta 1991. Delo je potekalo od aprila do julija 1992, od septembra do novembra 1992, od aprila do junija 1994 in od septembra do novembra 1994. Pirotehniki CZ so skupaj s pirotehniki TO pregledali okoli 1500 ha površin, pri tem so odkrili ali uničili okoli 800 protipehotnih min različnih vrst in tako opravili izjemno zahtevno, nevarno in odgovorno delo.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko zagotovi začasna in zasilna bivališča za najbolj prizadete ljudi.

Ko je Slovenija postala samostojna, se je prvič srečala tudi z povsem novo obliko množičnega tveganja - valom beguncev. Leta 1992 in 1993 je v našo državo pribežalo veliko beguncev s Hrvaške, ter Bosne in Hercegovine. Kasneje so se jim pridružili še begunci s Kosova. Begunci so predstavljali veliko gospodarsko obremenitev za Slovenijo, z njimi so bila povezana tudi nekatera zdravstvena, varnostna in druga tveganja. Tudi pri reševanju begunskega problema je sodelovala Civilna zaščita. Država je za to uporabila zmogljivosti, ki so sicer namenjene obvladovanju naravnih in drugih velikih nesreč.

Eden prvih korakov, ki jih je samostojna Slovenija naredila na področju zaščite, reševanja in pomoči, je bila ločitev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami od obrambnega sistema. Tako je zagotovila, da vse oblike zaščite, reševanja in pomoči potekajo v skladu z načeli mednarodnega prava in v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, tako da so vse te dejavnosti humanitarne in nevojaške narave. To omogoča, da Slovenija, s svojimi silami sodeluje tudi v mednarodnih humanitarnih akcijah.

Danes sestavljajo sile za zaščito, reševanje in pomoč na različnih ravneh (občinska, regijska in državna) prostovoljne (prostovoljni gasilci, Rdeči križ, Slovenska karitas, potapljači, kinologi, taborniki, skavti, radioamaterji, Gorska reševalna služba, Jamarska reševalna služba itd.) ter poklicne reševalne službe (poklicni gasilci, javna zdravstvena služba, javne službe socialnega varstva, javna veterinarska služba, ekološki laboratorij, rudarske reševalne enote, enota za reševanje ob nesrečah z jedkimi snovmi, mobilna meteorološka enota, gospodarske javne službe, javne službe regijskega ter državnega pomena in organizacije po pogodbi), Civilna zaščita (ekipe prve pomoči, enote za veterinarsko prvo pomoč, tehnične reševalne enote, enote za RKB obrambo, službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, enote za proženje snežnih plazov, enota za hitre reševalne intervencije in službe za podporo) in določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki se glede na naravo svoje dejavnosti vključujejo v ta sistem. Civilna zaščita je organizirana kot poseben namenski del sistema zaščite in reševanja.

Pomemben steber našega sistema varstva pred naravnimi in drugim nesrečami so prostovoljni in poklicni gasilci.

Glavna cilja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sta zmanjšanje števila nesreč in preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic. Glavne skupine nalog so:

• preprečevanje nesreč;
• pripravljenost na nesreče;
• zaščita pred nevarnostmi;
• reševanje in pomoč ob nesrečah;
• sanacija posledic nesreč.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na:

• ureditvi prostora in naselij za zaščito in reševanje;
• evakuaciji;
• nastanitvi in oskrbi brezdomcev in drugih ogroženih;
• radiološki, kemijski in biološki zaščiti;
• izgradnji zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter njihovi uporabi;
• zaščiti kulturne dediščine;
• zaščiti pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.

Upravne in določene strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so v državni pristojnosti opravljajo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter trinajst njenih izpostav. Za to število izpostav se je URSZR odločila na podlagi geografskih, poselitvenih, urbanih, intervencijskih in drugih danosti. Pri ustanavljanju izpostav je URSZR upoštevala tudi oceno ogroženosti zaradi nesreč ter možnosti za pravočasno in učinkovito ukrepanje ob najrazličnejših nesrečah in podobno.

Sedanja organiziranost je začela veljati 1. januarja 2003 in je posledica reorganizacije Slovenske vojske oziroma prehoda iz naborniške na poklicno vojsko in celotnega Ministrstva za obrambo. S spremembo organizacije in delovnega področja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje je bilo zagotovljeno enotno, učinkovito in gospodarno opravljanje upravno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči iz pristojnosti Mors. Hkrati se je povečala operativnost in učinkovitost celotnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Naša zakonodaja o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki v veliki meri vključuje veljavne in preizkušene mednarodne standarde, omogoča in spodbuja preventivno delovanje. Zakonodaja na tem področju je bila maja 2002 temeljito nadgrajena, saj je Državni zbor sprejel dva nadvse pomembna dokumenta, in sicer Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in Doktrino zaščite, reševanja in pomoči.

V zadnjih letih smo v Sloveniji skladno z novo zakonodajo, znanstvenimi spoznanji in izkušnjami, ki jih žal skoraj vsako leto dopolnjujemo s spoznanji, pridobljenimi v reševalnih in drugih akcijah ob naravnih nesrečah, prizadevno gradili sodobno in učinkovito organizacijo zaščite, reševanja in pomoči. Ob tem si Slovenija vseskozi prizadeva za preproste in učinkovite rešitve, za večji vpliv lokalnih skupnosti, za izgradnjo skupne in s tem cenejše infrastrukture, da bi izboljšali usposobljenost prebivalcev in pripadnikov reševalnih ekip, dvignili raven osveščenosti in samozaščite ljudi na ogroženih območjih in tako ustvarili najnujnejše materialne možnosti za zaščito, reševanje in pomoč.

Pomembno mesto pri tem gre zanesljivo izobraževanju in usposabljanju. Tako poklicno izobraževanje kadrov s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami poteka v okviru rednega izobraževalnega sistema. Le poklicni gasilci se izobražujejo v poklicni gasilski šoli v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu.

Pripadniki ene od enot CZ za tehnično reševanje na usposabljanju, ki poteka v ICZR na Igu pri Ljubljani.

Pripadniki prostovoljnih organizacij usposabljajo same organizacije. Pripadnike CZ pa država in občine po programih, ki jih predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Usposabljanje pripadnikov CZ obsega uvajalno, temeljno in dopolnilno usposabljanje. Vsi programi izobraževanja in usposabljanja iz državne pristojnosti potekajo v ICZR RS.

Slovenija ima tudi po mednarodnih standardih dobro organiziran sistem zaščite, reševanja in pomoč. Naše sodelovanje z drugimi državami je na tem področju vse boljše. Znano je, da so sosednje in partnerske države najhitrejši in najzanesljivejši vir človekoljubne pomoči v večini nesreč. Na podlagi sklenjenih sporazumov se razvija pomembno sodelovanje tudi na področju preprečevanja nevarnosti in nesreč ter načrtovanja nekaterih skupnih priprav na nesreče.

Do zdaj je Slovenija že podpisala dvostranske sporazume o sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z Madžarsko, Avstrijo, Hrvaško, Slovaško in Rusko federacijo ter memorandum s Češko republiko. Naša država si prizadeva, da bi v prihodnje prišlo do okrepitve sodelovanja na področju zaščite in reševanja tudi z Italijo, s katero imamo podobne izkušnje. Postopki za podpis sporazumov tečejo tudi s Češko republiko in Poljsko. Slovenija je dala pobudo za sklenitev takšnega sporazuma Bosni in Hercegovini in še nekaterim drugim državam.

Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ima Slovenija stike s številnimi državami, predvsem na območju jugovzhodne Evrope. Na posnetku je delegacija URSZR med obiskom v Albaniji.

Naša država pa je podpisala in ratificirala tudi sporazum držav Srednjeevropske pobude o sodelovanju pri napovedovanju, preprečevanju in ublažitvi naravnih in tehnoloških katastrof. Slovenska Civilna zaščita ima aktivno vlogo tudi v okviru Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Skupaj z drugimi državami v regiji je vzpodbudila medsebojno sodelovanje na področju varstva pred nesrečami. Njena dejanska pripravljenost za sodelovanje pa se kaže tudi v ustanovitvi in delovanju Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min v Bosni in Hercegovini in na drugih ogroženih območjih v regiji.

Naša država se je ustvarjalno vključila tudi v uresničevanje skupne desetletne akcije za zmanjševanje naravnih nesreč, ki jo je vzpodbudila Generalna skupščina OZN, dejavno sodeluje v okviru programa Partnerstva za mir zveze Nato in programov Evropske unije ter regionalnih pobudah.

Do nedavnega so bili temeljni in najbolj množičen del sil za zaščito, reševanje in pomoč prostovoljci, organizirani v gasilski, gorski, jamarski in podvodni reševalni službi, v kinoloških društvih, organizacijah Rdečega križa, slovenske Karitas ter drugih humanitarnih in nevladnih organizacijah. Na žalost se je z ukinitvijo naborniškega sistema popolnjevanja Slovenske vojske, prenehalo tudi popolnjevanje enot in štabov CZ. Zato je prostovoljnost še bolj dobila na pomenu. Država in s tem tudi Ministrstvo za obrambo ter njegov sestavni del Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje iščejo rešitve, s katerimi bi še več ljudi spodbudili, da bi se prostovoljno vključili v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tako je predlagala olajšave pri davčni politiki, ki jih Državni zbor na žalost ni potrdil. Država tudi razmišlja, da bi vpeljala trimesečno usposabljanje za prostovoljne pripadnike sil za zaščito, reševanje in pomoč. Usposabljanje naj bi trajalo 3 mesece, udeleženci pa bi imeli enake pravice, kot prostovoljna vojaška rezerva na usposabljanju. Brez dvoma je prostovoljnost človeška vrednota, ki je v današnjem potrošniškem svetu vedno redkejša, zato smo lahko na naš sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami toliko ponosnejši, saj vse omenjene dejavnike uspešno združuje s poklicnimi sestavami v organizirano, dobro usposobljeno in opremljeno organizacijo, ki je v vsakem trenutku pripravljena priskočiti na pomoč ljudem ob naravnih ali drugih nesrečah. Lahko si želimo in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.

V sestavi sil za zaščito, reševanje in pomoč so tudi potapljači. Njihove enote so usposobljene za tehnično potapljanje, reševanje in odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev iz vode.

Tako kot vse na tem svetu se tudi naš sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvija. Tako so že postavljeni temeljni cilji varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v prihodnje. Ti so:

• zmanjšati število nesreč in njihove posledice s preventivnim pristopom;
• izboljšati možnosti napovedovanja, odkrivanja in spremljanja nevarnosti naravnih in drugih nesreč;
• izboljšati splošno pripravljenost na naravne, tehnične in tehnološke nesreče od spoštovanju načel trajnega razvoja;
• skrajšati odzivni čas reševalnih služb ob naravnih in drugih nesrečah;
• izboljšati specifično pripravljenost za zaščito in reševanje ob vojaških napadih, pojavih terorizma in drugih varnostnih tveganjih;
• izboljšati varstvo posebno občutljivih območij, ekosistemov in varovane kulturne dediščine ter sodelovati pri ohranjanju in varovanju svetovnega ekosistema;
• urediti formalne podlage medsebojnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z vsemi sosednjimi državami in državami v regiji; okrepiti vlogo in dejavnosti Slovenije v mednarodnih človekoljubnih in drugih organizacijah, vključno z vključevanjem njenih sil v mednarodne človekoljubne in reševalne akcije;
• pripraviti novo zasnovo sanacije posledic naravnih nesreč, ki bo temeljila na večji odgovornosti fizičnih in pravnih oseb za varnost ljudi in premoženja ter na varovanju pred nesrečami.