Nevarnost nesreč postaja globalni problem človeštva predvsem zaradi povečane interakcije
hidrometeoroloških, geoloških in drugih naravoslovnih pojavov s prostorskimi, sociološkimi, ekonomskimi in okoljskimi
ranljivostmi. Zaradi tega je pri načrtovanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vedno večji poudarek na
medresorski usklajenosti in vključevanju znanosti in dosežkov razvoja zmogljivosti v zmanjševanje in pripravljenost
na nesreče ter v postopke za učinkovito ukrepanje ob njih. Poudarjen je prenos znanja, tehnologij in izkušenj na vseh
področjih dela z namenom zmanjšanja nesreč ob upoštevanju stroškovnih analiz izvajanja posameznih ukrepov. Upoštevajo
se dobre prakse domačih in tujih raziskovalcev, upoštevani pa so tudi trajnostni razvoj Republike Slovenije, strategija
nacionalne varnosti Republike Slovenije in priporočila Organizacije združenih narodov s svetovne konference za zmanjševanje
nesreč, Kobe, 2005.
Uprava RS za zaščito in reševanje predlaga razvojno raziskovalne projekte s svojega področja
dela, sodeluje pri odločanju o raziskovalnih in razvojnih projektih drugih področij delovanja in daje mnenja k
raziskovalnim in razvojnim projektom, ki imajo pomen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami drugih ciljno
raziskovalnih programov. Z vključevanjem v ciljno mrežno raziskovanje namreč dosega povezljivost, usklajenost,
proučevanje in razvoj nevarnosti na različnih področjih, kar prispeva k oblikovanju in uresničevanju strateških
ciljev, ki jih določajo dokumenti razvojnega načrtovanja po posameznih dejavnostih.
Za dosego tega cilja Uprava RS za zaščito in reševanje pripravlja predloge razpisov
raziskovalnih in razvojnih projektov, ki se financirajo prek ciljno raziskovalnega programa "Znanje za varnost in
mir 2002-2010", posameznih uporabnostnih raziskav in študij primerov v okviru težiščnih nalog Uprave RS za zaščito
in reševanje ter projektov, ki so financirani iz sredstev požarnega sklada.
Uprava Republike Slovenije podpira projekte, ki so usmerjeni v tehnološki razvoj zmogljivosti
za učinkovito ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, usposabljanje, informacijsko podporo in gašenje požarov na
kraškem in hribovitem delu.
Ob vsem tem posveča veliko pozornost primerljivosti dosežkov na področju razvoja in raziskav v
okviru EU in NATA ter usklajenemu razvoju skupnih nalog s Slovensko vojsko.
Na ta način želi spremljati stanje na vseh področjih, doseči boljšo seznanjenost z novostmi,
zagotoviti prenos tujih novitet v Slovenijo, zagotavljati razvoj novih metod, modelov ter pridobiti strokovne
podlage za kakovostno delo. Prav tako pa želi podpirati delo raziskovalnih institucij in jih spodbujati k
strokovnemu sodelovanju.
Odnos do nevarnosti in nesreč mora zaradi spreminjanja razmerij med naravo in družbo in s
tem tudi značilnosti naravnih, tehničnih in tehnoloških nesreč, temeljiti na stalnem proučevanju, spoznavanju in
upoštevanju teh medsebojnih vplivov. Nadaljevati se mora prilagajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
nevarnostim in ogroženostim ter zagotavljati usklajeno odzivanje na nevarnosti in nesreče.
Rezultate raziskovalnih nalog, uporabnostnih nalog in študij primerov uporablja pri delu,
organizaciji in načrtovanju zaščite, reševanja in pomoči. Rezultate nalog uporabljamo pri delovnih procesih, pripravi
podzakonskih aktov in revizijah ocen ogroženosti. Velik poudarek je na razvoju gasilstva in požarnega varstva.