Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine, dinarsko-kraškega sveta in Sredozemlja. Kras obsega okoli 9000 km2 ali 44 % vsega ozemlja. Omenjeni pokrajinski tipi zaznamujejo življenjski prostor Slovenije z izjemno pokrajinsko pestrostjo in naravnimi lepotami, obenem pa tudi s številnimi naravnimi nesrečami. Davek, ki ga vsako leto poberejo poletna neurja, vodne ujme, žled, zemeljski plazovi in druge naravne nesreče, v povprečju presega dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V posameznih letih je škoda, ki jo povzročijo te nesreče, še znatno večja; leta 1990 je na primer škoda, ki jo je povzročila vodna ujma, presegla petino BDP. Gospodarski razvoj pa je ob vse večjih in bolj nasilnih posegih v okolje, z graditvijo industrijskih obratov, jedrskih objektov, velikih vodnih zbiralnikov, kemizacijo okolja, naraščajočim prometom tudi v Slovenijo prinesel številne nevarnosti civilizacijskih nesreč.

NESREČE, KI SE LAHKO ZGODIJO NA OBMOČJU SLOVENIJE:

POTRES, ZEMELJSKI PLAZ, USAD, PODOR, VIHAR, SUŠA, POZEBA, ŽLED, TOČA, VELIK SNEG, SNEŽNI PLAZ, POPLAVA, EROZIJA, EPIDEMIJA, EPIZOOTIJA, EPIFITIJA, POŽAR V NARAVI, POŽAR NA OBJEKTU, NESREČA Z NEVARNO SNOVJO, JEDRSKA NESREČA, NESREČA V CESTNEM, ZRAČNEM, POMORSKEM, ŽELEZNIŠKEM PROMETU, RUDNIŠKA NESREČA, NEPREDVIDENE MIGRACIJE PREBIVALSTVA, VOJNA, TERORIZEM IN DRUGE OBLIKE MNOŽIČNEGA NASILJA