Spoštovani!

Uprava RS za zaščito in reševanje je konec novembra izdala 33. številko revije Ujma. Žal je bilo šele po izidu ugotovljeno, da je v procesu oblikovanja revije prišlo do neljube napake v članku »Organiziranost in delovanje prostovoljnih gasilskih organizacij v Sloveniji« avtorice Janje Kramer Stajnko.

Na strani 253 je bil pod sliko 2 objavljen graf, ki prikazuje razmerje gasilskih in drugih enot na intervencijah leta 2018. Do napake je prišlo v legendi grafa. Pravilen podatek je, da so gasilci opravili 96 % vseh intervencij, druge enote pa 4 %.

Avtorici članka, bralcem in gasilcem, ki nesebično in požrtvovalno opravijo glavnino intervencij v državi ter pri tem mnogokrat tvegajo svoje življenje, da bi zaščitili življenja drugih, se za nastalo napako iskreno opravičujemo. 

Uprava RS za zaščito in reševanje 

Povezava na popravljen članek

Ob koncu leta se veselimo nove številke revije Ujma, strokovne revije za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje. Revija izhaja od leta 1987 v nakladi 1800 izvodov.
Ujma ni samo vsakokratni letni pregled dogodkov na izbranem področju, temveč je v tridesetih letih postala pravi arhiv podatkov o vseh vidikih nesreč ter vzrokih in odzivih nanje, hkrati pa ponuja pregled nad razvojem znanosti ter sistema zaščite in reševanja.
Doslej je na več kot 800 straneh izšlo več kot 1600 člankov izpod peresa (in tipkovnice) več kot 700 različnih avtorjev.

Več...

Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17) v 31. členu predpisuje, da investitor pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobi mnenja pristojnih mnenjedajalcev, ki so opredeljeni v 15. točki prvega odstavka 3. člena in 112. členu Gradbenega zakona.
Uprava RS za zaščito in reševanje skladno z določbami Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB1 in 97/10) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-D, Uradni list RS, št. 83/12) ni več pristojna za izdajo mnenj v postopkih graditve objektov.
Glede na zgoraj navedeno Uprava RS za zaščito in reševanje ni več mnenjedajalec. V izogib nepotrebnemu pošiljanju vlog in dokumentacije prosimo, da to upoštevate.

Zahtevke za izdajo projektnih pogojev in mnenj z vidika upoštevanja obrambnih potreb na podlagi 28. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15) morajo investitorji oziroma njihovi pooblaščenci nasloviti na:
Ministrstvo za obrambo
Direktorat za logistiko
Sektor za gospodarjenje z nepremičninami
Vojkova cesta 61
1000 Ljubljana

Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodite pozorni tudi na požarno (ne)varnost.

Praznična smreka naj bo stabilno postavljena in oddaljena od ognja ali vira toplote.

Sveče naj bodo na trdni, ravni in negorljivi podlagi, ne pustite jih goreti brez nadzora.

Za praznično okrasitev doma  uporabite težko gorljive materiale in samo standardizirane električne lučke.

Sveče so nepogrešljive pri praznični okrasitvi, vendar ob nepravilni uporabi lahko povzročijo požar. To nevarnost lahko zmanjšate z upoštevanjem osnovnih navodil in opozoril za varno uporabo sveč.

Sveče naj nikoli ne gorijo brez nadzora. Namestite jih v negorljiv svečnik ali drugo primerno posodo in postavite na ravno, negorljivo površino. Gorečih sveč ne postavljajte na prepih, v bližino gorljivih snovi (zaves, papirja ipd.) in naprav, ki oddajajo toploto (peči, električnih aparatov ipd.).

Ogljikov oksid, poimenovan tudi ogljikov monoksid, je plin brez barve, vonja in okusa in ga s čutili ne zaznamo. Nastaja pri nepopolnem izgorevanju v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, v plinskih bojlerjih in pri delovanju bencinskih in dizelskih motorjev (agregatov, motornih žag …) in je strupen. 

Značilni prvi znaki zastrupitve z njim so: glavobol, slabost, bruhanje, omotičnost, utrujenost, zmedenost, motnje vida, zanašanje pri hoji, zaspanost. Če jih opazimo, moramo takoj zapustiti prostor in poklicati nujno medicinsko pomoč na 112. Skladno s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/13 in 61/17 – GZ) je bilo treba javljalnike ogljikovega monoksida namestiti v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, najpozneje do 1. januarja 2017.

Kateri so osnovni preventivni ukrepi?

Med kurilno sezono se lahko poveča število dimniških požarov.

Kako lahko preprečite dimniški požar?
Preprečite nalaganje gorljivih oblog v dimniku in naprave redno vzdržujte.

Kako ukrepate ob dimniškem požaru?
Pokličite na številko 112, zaprite ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in dimnik, ne vstopajte v zadimljene prostore.

Kaj naredite po dimniškem požaru?
Dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge.

Kurilne naprave (peči na trda goriva, kamini, električne peči, peči na tekoča goriva in drugo) in dimni vodi ter zračniki naj bodo redno vzdrževani in očiščeni.
Kamini in peči na trda goriva
Stene okoli naprav in prostor pred kuriščem naj bodo iz negorljivega materiala, v bližino ne postavljajte lahko gorljivih snovi.
Električne naprave za gretje
Naprave izklopite, ko niste doma in ko greste spat.
Grelne naprave na tekoča goriva
Gorivo hranite v dobro zaprti posodi in zračnem prostoru, vendar ne v stanovanju.

Če imate doma vgrajen javljalnik ogljikovega monoksida in/ali javljalnik požara, morate vedeti, ali imate javljalnik, v katerem je vgrajena baterija, ki jo je treba občasno zamenjati, ali javljalnik z nezamenljivo baterijo. Pomembno je tudi poznati razliko med signalom, ki se sproži, kadar se izteka življenjska doba vgrajene baterije ali ob okvari javljalnika ter med signalom, ki se sproži, kadar javljalnik zazna dim ali prekoračeno vrednost plina ogljikovega monoksida.

Več...

Pozimi so s snegom pokriti vrhovi gora vabljivi, vendar morate biti na vzpone zelo dobro pripravljeni in opremljeni. Pred odhodom v gore se pozanimajte o vremenskih razmerah, stanju snežne odeje in stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov. Obisk gora ob obilnem sneženju, megli, hudemu mrazu, močnemu vetru in ob povečani nevarnosti proženja snežnih plazov ni priporočljiv. Poleg napotkov za varnejše gibanje v gorah je treba pozimi upoštevati še nekatera priporočila:

• poti so lahko poledenele, zato je nevarnost zdrsa velika;
• pri izbiri ture in načrtovanju poti upoštevajte, da je dan krajši;
• večina planinskih koč je pozimi zaprta;